Spoštovani bralec, cenjena bralka,
pred tabo je nova izdaja Slovarja nemških izposojenk v slovenskem jeziku. Za vsakega raziskovalca in jezikoslovskega zbiratelja napoči najvznemirljivejši trenutek, ko predaja rezultate svojega dolgoletnega in mukotrpnega dela v preverbo in uporabo javnosti. Sestavljanje takih in podobnih slovarjev je težavno delo, ki pravzaprav ni nikoli končano ali popolno; delo, v katerem so morda še bolj kot na drugih področjih neogibne pomanjkljivosti in nedoslednosti. Slovar je nastajal pod okriljem mladega Inštituta za domače raziskave. Neustrezne gmotne razmere in nemalokrat trdi pogoji za delo nas niso odvrnili od namere, da zbrano gradivo izdamo v knjižni obliki. Potrpežljivega bralca prosimo, da z naklonjenostjo sprejme prvi natis slovarja, ki ostaja na nekaterih, žal ne tako redkih mestih, kot bi si želeli, fragmentiran. Kljub temu mislimo, da predstavlja ta knjižica koristen in potreben prispevek k naši slovarski literaturi, saj je slovar Striedter-Tempsove že zdavnaj pošel.
Naj nam bo dovoljeno, da se tu iskreno zahvalimo vsem, ki so omogočili nastanek in izid slovarja Arcticae horulae. Vsa hvaležnost in priznanje gresta mladi prostovoljni raziskovalki Alenki Pirman, ki je sedem let zbirala in urejala gradivo ter se spoprijela z glavnino dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, da se je slovar znašel v tvojih rokah. Pri tem so ji požrtvovalno pomagali Darko Bolha, Metka Bolha, Andrej Dobrin, Tomaž Gregorič, Pavle Hafner, Tomaž Krpič, Nives Lunder, Tomaž Lunder, Amir Muratovič, Tomaž Perme, Igor Pirman, Ivica Pirman, Gregor Podnar, Irena Romih, Alma Štucin, Maja Šubic ter Ica Vreček. Prav je, da se jim na tem mestu tudi javno zahvalimo. Inštitut je na veliko razumevanja naletel pri Lilijani Stepančič in Barbari Borčić, delavkama Sorosovega centra za sodobne umetnosti iz Ljubljane, ki je omogočil ne le izid slovarja v knjižni obliki, pač pa tudi prvo javno predstavitev zbirke novembra 1995 v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Za to priložnost sta predstavitveno gradivo požrtvovalno pomagali pripraviti Evgenija Dovjak in Metka Kokalj, izkušeni vezilji in prijateljici Inštituta. Za gostoljubnost in pomoč se zahvaljujemo tudi Lenartu Šetincu, ravnatelju te ugledne ustanove. Pomembno spodbudo za pripravo knjižne izdaje pa je za nas pomenila gmotna in moralna podpora Enote za raziskovanje in kulturo Mestne občine Ljubljana. Ko se nas je v Inštitutu zaradi zahtevnosti priprav na tisk polotilo malodušje, nas je na dejstvo, da naša prizadevanja niso zaman, opozorila izčrpna strokovna študija kolegice Nevenke Šivavec, za kar smo ji še posebej hvaležni. Za skrben pregled in lekturo zajetnega rokopisa pred tiskom smo dolžni zahvalo Inge Pangos. Prav tako iskrena hvala Darji Vuga, ki je poskrbela za preglednost in privlačnost te drobne knjižice, za katero upamo, da bo postala tvoja nepogrešljiva spremljevalka.
Ob koncu si dovolimo še pojasnilo: ime za slovar smo si izposodili pri Adamu Bohoriču, ki je leta 1584 pod tem naslovom izdal prvo slovensko slovnico. S tem se želimo pokloniti vsem predanim jezikoslovcem, ki so v svojih sobicah, odmaknjeni od vsakdanjega vrveža, skozi stoletja kalili slovenski jezik.